Živeti pod nenehnim stresom

by iva in Uncategorized September 15, 2020

Bolj kot kdajkoli v zgodovini smo danes izpostavljeni številnim zunanjim dejavnikom, ki vplivajo na nas, tako telesno, čustveno kot tudi mentalno. Gre za različne oblike stresa, ki so poglavitni vzroki epigenetskih sprememb, ker telo pahnejo iz ravnovesja in so osnovni vzrok za večino današnjih zdravstvenih težav in tegob. Govorimo o fizičnem, kemičnem in čustvenem stresu.

Vsak dan doživljamo psihične in fizične obremenitve in stiske povezane z delom, družinskimi  razmerami in pogosto neurejenimi odnosi. Ne prizanašajo nam travmatičnimi dogodki in   poškodbe, sami pa se prepogosto obremenimo s preveč intenzivnimi športi.

Vse naštete oblike stresnih dejavnikov lahko sprožijo plaz kemičnih reakcij v telesu od stresnih hormonov do živčnih prenašalcev. Ironično je, da so bili občutki stresa zasnovani zato, da bi se človek lažje prilagajal in zavaroval, ko bi zaznal, da je ogrožen. Zato smo opremljeni za kratkotrajni stres, toda kaj se zgodi, ko je telo pod nenehnim stresom ali ko misli, da je ? Telo namreč ne loči med tem, ali smo v nevarnosti (denimo beg zaradi vlomilca v hiši) ali nas je samo strah pred soočenjem z nadrejenim ali težkim izpitom.  Oboje telo zazna kot stres, čeprav samo eno – prisotnost vlomilca – resnično ogroža naše življenje. V obeh primerih se sproži odziv simpatičnega živčevja; poveča se srčni utrip in dvigne krvni tlak, mišice se napnejo, telo pa preplavijo stresni hormoni kot sta adrenalin in kortizol.

In če pogledamo še globlje v naš vsakdan. Če se denimo med vožnjo po avtocesti nekdo nevarno vrine med nas, se za trenutek prestrašimo, ko pa dojamemo, da se ni zgodilo nič hudega in opustimo strah pred nesrečo, se telo vrne v normalno stanje, razen, če je šlo zgolj za enega od nešteto stresnih položajev, v katerih smo se znašli tega dne. Če smo zaradi vrste pripetljajev živčni, zaskrbljeni ali prestrašeni, smo večino časa pod vplivom »boja ali bega« in ne v stanju homeostaze ali ravnovesja. Obenem smo lahko tesnobni ali jezni zaradi za nas težkih izkušenj iz preteklosti, občutimo negotovost in pričakujemo, da bo tudi naša prihodnost polna stresnih situacij.

Le redko se zgodi, da smo resnično fizično ali psihično ogroženi, smo pa pogosto izpostavljeni raznim kemikalijam in patogenim mikroorganizmom vključno z njihovimi toksini, ki predstavljajo kemični stres. S tem se lahko srečujemo dnevno že samo preko našega načina nezdravega prehranjevanja in življenjskega sloga. Tako smo dodatno izpostavljeni raznim okoljskim toksinom, kemikalijam, zdravilom, težkim kovinam, elektromagnetnemu sevanju in podobno.  Zaradi uporabe kmetijskih kemikalij in onesnaženega zraka je izčrpana tudi naša zemlja. Rastline, ki rastejo na njej in meso gojenih živali, je hranilno manjvredno in pogosto preobremenjeno s kemičnimi substancami. V živilih pogosto manjka bistvenih vitalnih hranil, preveč je prečiščenih in predelanih živil, sladkorja in nezdravih maščob.

Vsi omenjeni dejavniki kratkotrajnega stresa na telo se seštevajo in krepijo dolgotrajni stres, ki je značilen za preživetveni način življenja v enaindvajsetem stoletju.

Kaj se dogaja v našem telesu, ko smo pod nenehnim stresom ?

Vitalna energija se izgublja, kar pomeni, da imamo manj energije za rast, obnovo celic in za zdravljenje, saj se večina energije porablja drugje. Prevladujejo procesi razgradnje v telesu. Delovanje celic se ustavi oziroma upočasni, vsaka celica se bojuje zase, ni več komunikacije med njimi. Imunski in endokrini sistem oslabita, saj so geni v celicah ogroženi. Imunski sistem sprosti kemične obveščevalce, imenovane citokini, ki naravnajo sistem na stanje visoke pripravljenosti. Zato ne preseneča, da je kronična imunska aktivacija ter posledična vnetja zaradi takšnih stanj, povezana s tesnobo, depresijo, prebavnimi težavami, izgubo spomina, nespečnostjo, povišanim krvnim tlakom, čiri, alergijami, kronično utrujenostjo, prehladi, različnimi bolečinami, hormonskimi in drugimi težavami in tegobami vseh vrst.

Raziskave zadnjih petnajstih let kažejo, da tovrstne težave in bolezni koreninijo v nekem vnetju, naš imunski sistem pa vnetje nadzoruje. Pri tem je čedalje bolj znano, da naš telesni mikrobiom vključno s  črevesno mikrofloro na čelu upravlja imunski odziv in je posledično del zgodbe o vnetju v našem telesu.

Žal je tako, da teden ali dva uživanja različnih vitaminov in mineralov ali telesne vadbe, ne bo čudežno in na hiter način okrepilo naš imunski sistem in odpravilo vse težave in bolezni.
Skrb za učinkovit imunski sistem in vitalnost je trajno delo in v prvi vrsti predstavlja uravnoteženo življenje, z obvladovanjem stresa, regulacijo čustev, zdravo raznovrstno prehrano, dovolj gibanja in tudi dovolj spanja. Zraven sodijo še drugi pristopi in podpora, ki se jih je smiselno lotiti sistematično in dolgoročno, saj le z vzdrževanjem pozitivnega razmerja med anabolno-katabolnimi procesi v telesu pomagamo, da naše telo ne občuti dramatičnih posledic stresnih dejavnikov.